V toti naši kleti

TRAJANJE: 1 dan

Za skupine 40-50 oseb

VODNIK: delno

PROGRAM:

Odhod iz dogovorjenega postajališča v zgodnjih jutranjih urah. Vožnja po avtocesti vse do Maribora in izstop potnikov v centru Maribora, pri Turistično Informacijskem Centru (TIC).

9:00

Tam nas pričaka naš vodnik in nas popelje na dvourno pot, kjer si med drugim ogledamo in spoznamo Frančiškansko cerkev, Mariborski grad, Kužno znamenje, Rotovž – mestna hiša, Slovensko narodno gledališče Maribor in seveda tudi Lent.

Maribor je drugo največje mesto v Sloveniji in središče Mestne občine Maribor. Je univerzitetno in metropolitansko mesto ter gospodarsko, finančno, upravno, izobraževalno, kulturno, trgovsko in turistično središče severovzhodne Slovenije. Maribor je Evropska prestolnica kulture leta 2012 in bo evropska prestolnica mladih 2013. V letu 2012 je gostil tudi evropsko mladinsko šahovsko prvenstvo. Mesto se je razvilo ob reki Dravi, pod tamkajšnjim gradom. Prva omemba gradu sega v leto 1164. Grad se je imenoval Marchburg, kar v prevodu pomeni grad v marki (marka je bila obmejna grofija). Grad je stal na hribu Piramida, tik nad mestom.
Naselbina ni nastala pod samo trdnjavo; prvič zaradi pristave pod gradom in drugič zaradi močno zamočvirjenega jugozahodnega območja. Naselbina je nastala vzdolž današnje Koroške ceste z iztekom v današnji Glavni trg, na katerem sta se srečali pomembni poti iz Koroške proti Ptuju in iz Ljubljane proti Gradcu. Prva omemba naselja Maribor je iz leta 1204. Omenjen je trg, ki stoji ob gradu. Leta 1254 je trg dobil mestne pravice. Z zmago Rudolfa Habsburškega nad Otokarjem II. leta 1278 se je začelo mesto naglo razvijati. Maribor je kljuboval obleganjem Matije Korvina leta 1480 in 1481 ter obleganjem Otomanskega cesarstva leta 1532 in 1683.
Mesto je ostalo pod oblastjo Habsburške monarhije vse do leta 1918.
Danes je v mestu vrsta institucij nacionalnega pomena. Tukaj imajo sedež Univerza v Mariboru, Institut informacijskih znanosti – IZUM, Nova KBM, Zavarovalnica Maribor, SNG Maribor, Univerzitetni klinični center Maribor in Mariborska nadškofija. Prav tako imajo v mestu sedež nacionalne institucije, kot so Pošta Slovenije, Slovenski podjetniški sklad, Javna agencija Republike Slovenije za energijo in Agencija za železniški promet.
Maribor je središče slovenske Štajerske in sedež Podravske regije ter vzhodne kohezijske regije z nadvse ugodno lego na križišču pomembnih evropskih poti, ob reki Dravi, med Pohorjem, Kozjakom in Slovenskimi goricami, med Dravsko dolino in Dravskim poljem.

11:00

Na Lentu je naša prva prava postojanka Hiša Stare Trte – včasih del mestnega obzidja, danes hram vinske tradicije in kulture Maribora, Štajerske in Slovenije. Razvadili nas bodo z degustacijo vrhunskih vin in čokolade.

Na pročelju Hiše Stare trte v osrednjem delu starega mestnega jedra na Lentu, že več kot 400 let korenine globoko poganja Stara trta, najstarejša trta na svetu. Hiša je bila sezidana v 16. stoletju in vse do danes na južni strani, ki gleda proti reki Dravi, ni doživela bistvenih arhitekturnih sprememb. Hiša je bila nekoč del mestnega obzidja, kjer so se nemalokrat odvijali srditi boji med branilci mesta in napadalci. V srednjem veku je Hišo večkrat zajel požar, a je trdoživa »žametovka« posajena pred njo preživela do današnjih dni. Do živega ji ni prišlo niti bombardiranje med drugo svetovno vojno, četudi je bila Hiša delno porušena. Danes je v Hiši Stare trte hram vinske tradicije in kulture Maribora, Štajerske in Slovenije z vodenimi ogledi bogate vinske dediščine in muzejskih eksponatov. Obiskovalcem mesta je na voljo tudi priročen turistično informacijski center. Hiša Stare trte prav tako nosi častni sedež slovenskih in mednarodnih združb, zapriseženih čaščenju vina in vinske kulture: Združenja častivrednih vinskih konventov sv.Urbana, Združenja evropskega reda vitezov vina, Združenja slovenskega reda vitezov vina in Združenja predstavnic slovenskih in mariborskih vinskih kraljic. V Hiši Stare trte so obiskovalcem na voljo vinoteka in degustacijski prostor vrhunskih vin iz mariborskega vinorodnega podokoliša ter trgovina spominkov in izvrstnih slovenskih čokolad. Čez vso leto se v Hiši odvijajo številne prireditve z vinsko in kulinarično tematiko. V poletnih mesecih lahko posedite na vinskem vrtu in v družbi odličnega štajerskega vina uživate ob pogledu na častitljivo “vinsko kraljico”.

12:30

Po mestnem pohajkovanju, se odpravimo proti avtobusu in nadaljujemo svojo pot do le nekaj kilometrov oddaljene Dežele pri Lešniku. Na krasni lokaciji za nas poskrbijo s kosilom, tipičnimi štajerskimi dobrotami in unikatnimi jedmi, vse ob spremljavi dobre žlahtne kapljice. Po kosilu, ura prostega časa za raziskovanje Dežele pri Lešniku. Svoje misli lahko sprostite ob igri mini golfa, spoznavanju tradicionalnih zelišč na zeliščnem vrtu, ali kepici izredno cenjenega domačega sladoleda iz bezga ali lubenice.

16:00

Ob 16 uri se ponovno posedemo na avtobus in odpravimo proti Jarenini. Obiščemo Dveri-Pax, eno najsodobnejših vinskih kleti na Slovenskem. Pogostijo nas z večimi vzorci vin in prigrizki domačega kruha in sira.

V Vinski kleti Dveri-Pax nadaljujejo več kot 800-letno benediktinsko tradicijo vinarstva na območju severovzhodne Slovenije. S spoštovanjem do narave in tradicije ter sledenjem trendom na področju vinarstva, obdelujejo 73 hektarov lastnih vinogradov. Vrhunsko kakovost naših vin dokazujejo številna priznanja z največjih mednarodnih ocenjevanj na svetu, kot Decanter v Londonu, AWC Wienna in številnih drugih. Na izboru vin Decanter v Londonu smo za ŠIPON slamno vino 2009, dobili najvišje priznanje – International Trophy in s tem dokazujemo, da s svojo vrhunsko kakovostjo krojimo sam vrh svetovnih proizvajalcev vin. Posest Jareninski dvor je v letih 1130-1135 plemeniti Rudolf Wittenswald podaril v zahvalo cerkvi, škof Konrad I. Salzburški pa je celotno posest dodelil benediktinskemu samostanu iz Admonta. Posest se je v stoletjih z dokupovanjem in darovanji še večala. Red je pridobil vinograde tudi na področju Železnih dveri in Kapele. Že l. 1300 je admontski opat Engelbert kupil od radgonskega meščana Lubeta Valba vinograd pri Železnih dverih. Na vseh posestvih so benediktinci pridelovali vino, ki so ga admontski podložni kmetje z vozovi vozili v Avstrijo. Pisni viri govorijo, da so bili samostanski vinogradi vzorno obdelani, a tudi z vinom so vešče kletarili. Menihi so upravnikom dajali pisne napotke, kako naj gospodari kmet podložnik oz. najemnik vinograda iz navodil (»Instructiones«), ki jih je izdal opat Anselm Lierzer leta 1712, v obsežnih 43. točkah, upravitelju na Jareninskem dvoru (Jahringhof): Ker so za nas vinogradi posebnega pomena, ukazujemo delavcu, da pri opravljanju svojih dolžnosti uporablja kar največje navdušenje, zvestobo in marljivost za to, da bo vsakršno delo pravočasno in primerno opravljeno, da se prvo obrezovanje in okopavanje opravi ob njegovi prisotnosti, s posebno skrbnostjo in trudom, saj se ti dve opravili ne smeta opraviti prepozno, sicer lahko to povzroči veliko škodo na pridelku, prav tako pa se trte ne sme privezati predčasno ali ob mokrem vremenu.

Ob dogovorjeni uri se odpravimo iz Jarenine nazaj domov.